Puhasti beli oblaki so ležerno lebdeli nad visokimi vrhovi mogočne kraške planote. Nekje daleč spodaj sta se nevesta in ženin v miru vsak svojega doma pripravljala na trenutek, ko bo končno nastopila njuna dolgo pričakovana poroka na Nanosu.

Veter na avtocesti je z vzvratnih ogledal odpihnil skoraj vse bele in rožnate balone, ko je avto z nevesto drvel proti dogovorjenemu mestu srečanja. Na obrobju prostranega zelenega travnika v Postojni stoji majhna kapelica. Ob tej je čakala nevesta, ko jo je ženin prvič tistega dne uzrl. Trenutkom skupnega veselja je sledil sproščen civilni obred v ozkem krogu domačih, po katerem se je majhna skupina odpravila glavni destinaciji poročnega dne naproti.
Prvi je vznožje Nanosa dosegel avto z mladoporočencema in se počasi začel vzpenjati po strmi ovinkasti cesti mogočne kraške planote. Po srečanju s kozami, nekaj ostrih ovinkih in kratki vožnji po strmi makadamski cesti so avtomobili dosegli najvišje ležečo cerkev na Nanosu, cerkev Svetega Hieronima. Zdelo se je, da pod svetlomodrim nebom tiho in mirno čaka, da v zakon združi ta dva človeka.

Poroka na Nanosu je potekala v intimnem ozračju medlo osvetljene kapele in prisotnosti le najbljižjih. Po cerkvenem obredu so parov prihod iz cerkve pospremili veseli vzkliki svatov in mehki cvetovi rdečih vrtnic, ki so padali na mladoporočenca.
Sledilo je poročno fotografiranje na prostranih pobočjih Nanoške planote. Dramatični oblaki so se zgrinjali nad vrhovi Nanosa in na novopečena zakonca prepuščali zlate snope sončnih žarkov.

V bližnjem gostišču, na Turistični kmetiji Abram, se je medtem že nabirala večja množica ljudi v pričakovanju poročnega slavja. To se je po prihodu neveste in ženina nadaljevalo pozno v jasno zvezdno noč – visoko nad vsakdanjim svetom in daleč stran od zemeljskih skrbi.